Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar in pogovor s filmsko ekipo

Kino Trbovlje v sodelovanju s Knjižnico Toneta Seliškarja organizira projekcijo filma TISOČ UR BRIDKOSTI ZA ENO URO VESELJA – IVAN CANKAR. Po filmu pogovor s filmsko ekipo. Moderatorka: Katra Hribar Frol.

Žanr: Celovečerni dokumentarni film

Dolžina: 80 minut (1h 20min)
Režiser: Dušan Moravec
Scenarist: Matjaž Pikalo
Direktor fotografije: Matjaž Mrak, ZFS
Montažer: Jurij Moškon
Avtor glasbe: Dejan Učakar
Avtorica risanih delov filma: Anka Kočevar
Oblikovalec zvoka: Boštjan Kačičnik
Oblikovalka maske: Anita Ferčak
Kostumografinja: Zarja Predin
Grafično oblikovanje: Andreja Jež
Koreografinja: Petra Pikalo
Plesalci: Iza Skok / Sara Jeromel
Nika Murtič / Vita Vybichal
Zoya Sagmeister Martini / Daniel Petković
Vodja snemanja in organizacija lokacij: Anita Lopojda
Varvna korekcija – DIT producent: Zoran Mihailović
Kolorist: Emil Svetlik
Transkripcije: Neža Verdonik
Prevod v angleščino in lektura: Sunčan Patrick Stone
Glasba: odlomki iz muzikala Rok Kurent
Libreto: Matjaž Pikalo
Pisarna filma: ŠKUC
Vodja pisarne: Jasmina Kožar
Pomočnik vodje pisarne: Jernej Škof
Produkcija: Friendly Production
v sodelovanju z Vertigo in ŠKUC

Nastopajo:

Jurij Souček kot interpret Kurenta
Matjaž Pikalo kot Ivan Cankar
Peter Dirnbek kot Rok Kurent
Neža Verdonik kot muza

O filmu:

Glavni lik v celovečernem dokumentarnem filmu je Ivan Cankar, naš prvi profesionalni pisatelj. Javni intelektualec, ki ni nikoli tiho. Rad se prepira, zmerja, pljuva, četudi po svojih ljudeh. Največkrat upravičeno, ker so etično vprašljivi. Večni upornik, večno v dolgovih, večno brez denarja, ki si ga kar naprej sposoja, moleduje za honorarje, največkrat za knjigo, ki je še ni napisal. Da bi prišel do njega, prodaja svoje risbe in rokopise. Nemalo denarja požene po grlu. In tukaj so še njegove ženske, fiktivne in resnične. V literaturi jih povzdiguje, v življenju zaničuje. Od njih beži, kot beži od odgovornosti. Odgovoren je samo za svoje fiktivne like. Umetnik pač. Tako kot Kurent, mitološko bitje – glasbenik, ki proda dušo hudiču -, kar po smrti postane tudi Cankar. Mit. Cankar že za življenja velja za vrhunskega umetnika, kar je tudi Kurent – kadarkoli se oglasi njun genij, so ljudje očarani. Pa tudi zgroženi, sploh, ko se streznijo. Cankar Kurenta napiše v Sarajevu, prav tako takrat tudi Hlapce in to komaj nekaj let pred atentatom na prestolonaslednika habsburške monarhije. Kurentova usoda, usoda umetnika nasploh – preganjanega, zaničevanega, nerazumljenega, podobno, kot je to danes -, preganja Cankarja vse življenje. To se simbolično konča z razpadom Avstro-Ogrske in ustanovitvijo Jugoslavije. Doleti ga smrt nevredna velikega pisatelja. Film nam skozi pripovedko Kurent prikaže vse bistvene sestavine Cankarjeve literature. Zgodbo o njegovem delu in življenju pa nam pripovedujejo akad. France Bernik, književnica Alenka Puhar, Dr. Manca G. Renko, Dr. Mateja Ratej in mnogi drugi poznavalci njegovega izjemnega opusa. Odlomke iz pripovedke Kurent interpretira Jurij Souček, v film pa so prikazani tudi odlomki iz sodobne različice Kurenta, mjuzikla Rok Kurent. Posebnost filma so tudi animirane sekvence, ki prikazujejo čas pred in takoj po koncu prve svetovne vojne, ko se pisateljevo razburkano življenje tudi konča, njegova smrt pa še vedno ostaja nepojasnjena. Film je nastal po scenariju uveljavljenega pisatelja in scenarista Matjaža Pikala ter v režiji priznanega filmskega dokumentarista Dušana Moravca.