Srečen konec

Žanr: drama

Dolžina: 107 minut (1h 78min)
Izvirni naslov (leto): Happy end (2017)
Režija: Michael Haneke
Scenarij: Michael Haneke
Država: Francija
Distribucija v Sloveniji: Fivia

Igrajo: Isabelle Huppert, Jean-Louis Trintignant, Mathieu Kassovitz, Fantine Harduin, Franz Rogowski …

Povezave: IMDB: Happy end (2017)

Festivali/nagrade:

Cannes 2017, Sydney 2017, München 2017, Karlovi Vari 2017

O filmu:

Družina Laurent iz Calaisa na severu Francije ima v lasti uspešno gradbeno podjetje, ki ga je ustanovil družinski patriarh George. Ker je ta že močno v letih in trpi za demenco, posle prevzame njegova hladna, deloholična hčerka Anne, ki ima, prav tako kot njen brat Thomas, za povrh obilico težav v zasebnem življenju. Anne ne najde pravega stika s sinom Pierrom, Thomas pa poskuša na pravo pot spraviti trinajstletno hčer Eve, ki na svet kljub vsemu materialnemu obilju gleda z vse večjim gnusom. Haneke nam počasi razkriva vsakdan disfunkcionalne družine, da bi z različnih zornih kotov osvetlil patologijo, ki se kot bolezen prenaša z generacijami.

Več o filmu:

Ciničen portret bogate francoske družine, v katerem se Michael Haneke znova loti prefinjenega seciranja potlačenih problemov sodobne Evrope.

O avtorjih:

MICHAEL HANEKE (režiser) se je rodil leta 1942 v Münchnu, avstrijski igralki Beatrix von Degenschild ter nemškemu režiserju in igralcu Fritzu Hanekeju. Otroštvo je preživel v spodnjeavstrijskem Wiener Neustadtu, kjer je tudi hodil na gimnazijo in leta 1962 opravil maturo. Že v srednješolskih letih so ga zanimali klasična glasba (igral je klavir), filozofija (zlasti eksistencializem) in film (navduševali so ga predvsem Fellini, Bergman, Antonioni, Bresson in novovalovci). Ker mu ni uspelo priti na igralsko šolo in ker se mu tudi želja, da bi postal koncertni pianist, ni uresničila, je na dunajski univerzi vpisal študij psihologije, filozofije in teatrologije, ki pa ga ni končal. V študijskih letih se je intenzivno ukvarjal s filmsko in literarno kritiko. Med letoma 1967 in 1970 je delal kot urednik in dramaturg televizijskih iger pri Südwestfunk Baden-Baden in napisal svoj prvi, vendar do danes še nerealiziran scenarij za film Wochenende. V Stadttheater Baden-Baden je na začetku 70. let z dramo Cele dneve v krošnjah dreves Marguerite Duras debitiral kot gledališki režiser, pozneje pa je na odre številnih uglednih gledališč (v Berlinu, Düsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu, Münchnu, Stuttgartu in na Dunaju) postavil dela Strindberga, Goetheja, Hebbla, Enquista, Brucknerja, Kleista in drugih. Svoj prvi televizijski film je posnel pri 32 letih, kinematografski prvenec pa 15 let pozneje. Na mednarodni festivalski sceni se je prvič pojavil leta 1984 (takrat so na Berlinalu predvajali film Kdo je bil Edgar Allan?), od premiere Sedmega kontinenta v Cannesu leta 1989 pa se redno uvršča na programe najpomembnejših filmskih festivalov po svetu in – prav tako redno – zanje prejema nagrade. Kljub številnim uspehom še naprej zavrača zvezdništvo in bulvarsko razkrivanje osebnega življenja ter ostaja izredno discipliniran in natančen režiser (na snemanja se vedno pripravi s storyboardom); slovi tudi po odličnem vodenju igralcev – tako profesionalcev kot naturščikov in otrok.

Kritike:

»Ne glede na pretresljivost je ta Hanekejev film tudi njegovo najbolj humorno delo, posnetki s pametnim telefonom – po impresivnem uvodnem prizoru jih še nekajkrat naniza – pa film trdno umeščajo v sodobni kontekst našega, s tehnologijo obsedenega sveta. Kot s črnim humorjem prežeta rezka družinska drama in kritični komentar sveta, v katerem živijo naši otroci, je Srečen konec osupljiv filmski dosežek.«
– Nikola Grozdanović, The Playlist