Igram, sem + POGOVOR

Po filmski projekciji v torek, 15.1.19 ob 18.uri sledi še pogovor s filmsko ekipo.

Žanr: Drama

Dolžina: 105 minut (1h 45min)
Izvirni naslov (leto): I Act, I Am (2018)
Režija: Miroslav Mandić
Scenarij: Miroslav Mandić
Država: Slovenija
Distribucija v Sloveniji: FILMOSTOVJE

Igrajo: Luna Zimić Mijović, Gregor Zorc, Goran Bogdan, Lana Barić, Mojca Funkl, Amar Čustović, Sabrina Noack, Dario Varga, Primož Bezjak, Olga Pakalović, Senad Bašić, Nina Vodopivec, Ivana Roščić, Mediha Musliović …

Povezave: IMDB: I Act, I Am (2018)

Festivali/nagrade:

Festival slovenskega filma, Portorož. Mednarodni filmski festival v Kairu (tekmovalni program).

O filmu:

Triptih o tem, kaj pomeni biti igralec, ter o mejah med igralcem in likom.

Več o filmu:

Medtem ko se pripravlja na vlogo tatice, začne mlada igralka krasti tudi v resničnem življenju, vse bolj »filmski« pa postaja tudi njen odnos do mladega natakarja, ki je vanjo zaljubljen … Med raziskovanjem za vlogo klošarja se igralec potika po zavetiščih in navezuje stike z resničnimi brezdomci. Svoboda življenjskega sloga ga povsem prevzame … Igralec v televizijski žajfnici obsesivno zasleduje soigralko, ona pa mu dopoveduje, da dogajanje pred kamero nima nič z njunim zasebnim življenjem …

Iz prve roke/komentar režiserja:

»Hollywoodska režiser in producent ponudita Alu Pacinu vlogo ribiča. ‘Lahko,’ reče on, ‘a saj vesta, kaj potrebujem.’ Vedoč, da se mora kot tipični igralec, zvest metodi, vživeti v vlogo, mu ponudita dva meseca ribarjenja na Floridi. Al na to pristane. Nekaj mesecev pozneje se režiser in producent pojavita na obali Floride, navdušena nad videzom svojega igralca: ‘Al, zdaj si pravi, začnimo s snemanjem.’ ‘Brez mene,’ reče Al in zaluča trnek v vodo. ‘Kako brez tebe, postal si pravi ribič, naredil boš odlično vlogo!’ ‘Prav tu je problem. Nočem več igrati ribiča, ribič hočem biti,’ reče Al in nadaljuje z ribolovom.

To šalo sem si izmislil. Že leta me fascinira igra – po eni strani velikanski trud, vložen v ustvarjanje vloge, poistovetenje, ki včasih vpliva na igralčev odnos do osebnega okolja; po drugi strani pa se sprašujem, kako je taka transformacija sploh mogoča, to ‘preskakovanje’ iz vloge v življenje in nazaj – mar ni ta mimikrija moralno sumljiva? Teza filma, torej identifikacija igralca z likom, ki ga igra, je prav tako dvoumna – je morda transformacija igralskega v življenjsko le najvišja oblika igre? Ukvarjati sem se hotel s spopadom med igro in odgovornostjo, s konfliktom brezpogojne determinacije na eni in iskrene emocije na drugi strani. Prav tako sem se hotel poigrati z igralskim pristopom Leeja Strasberga in s posledicami, do katerih lahko privede dobesedno dojemanje njegove metode.«
– Miroslav Mandić

O avtorjih/igralcih:

Miroslav Mandić se je rodil v Sarajevu, kjer je študiral primerjalno književnost, nato pa magistriral iz scenaristike in režije na Univerzi Columbia v New Yorku. Po kratki filmski karieri v rodni Bosni in Hercegovini je med vojno emigriral na Češko, kjer je režiral številne dokumentarce. Trenutno živi in dela v Sloveniji. Filmografija: Ljubav na granici (2005), Searching for Johnny (2009), Adria Blues (2013), Stopnice (2015), Igram, sem (2018).